Spominjam se nazaj, ko sem bila polna energije in me je bil sam smeh, danes pa sem čisto drugačna, ker me je zajela nenehna utrujenost in niti ne vem čemu naj to pripišem. Ja, ko sem bila mlajša, mi je bilo čudno, ko je nekdo starejši jamral, da je utrujen, bil slabe volje zaradi tega, zdravnika pa ni obiskal, ker je bil mnenja, da mu ne more pomagati. Še kako danes razumem te besede in te ljudi.

Ta utrujenost je tako mučna, ko ne veš od kod izhaja, če bi vedel, bi bil najbolj srečen, sama ugotavljam, da bi lahko utrujenost prišla:

• Od nepravilne prehrane,
• službenega stresa,
• leta,
• monotonega življenja,
• brez fizične aktivnosti dlje časa,
• ne prespanih noči……

Vse sem že probala in vsi ti dnevi, ko nastopi utrujenost se vrnejo, pridejo tudi dnevi, ko sem v redu, takrat sem najbolj srečen človek, ko je moje telo lahko, ko mi nič ni težko, ko se resnično počutim dobro, a kaj ko se utrujenost vrne in vrne. Da bi obiskala zdravnika, se mi zdi nesmiselno, ker mu nimam kaj povedati, samo da sem utrujena, on pa mi bo pripisal psihološki pomen, kot da ne bi vedela. Tako se lahko rešujem sama, po eni strani se tolažim, da je utrujenost tudi verjetno posledica let in da nimam več 20 let, po drugi strani pa vidim še starejše z polno energije in veselja, tako da to ne more biti res. 

Jaz samo nočem tak oživeti, da se že zjutraj komaj vstanem, da je moje telo težko ko beton, da komaj preživim dan in zvečer hodim spat že ob 20h, ker sem utrujena in ne zmorem več. Ta utrujenost me bo ubila, izgubljam veselje za vse, kar me je veselilo, ker enostavno ne zmorem. Samo čakam dan, ko se zbudim vesela in ko čutim, da ta dan ne bom utrujena, da ga izkoristim.